ROČNA LIMFNA DRENAŽA
Ročna limfna drenaža je terapevtska tehnika, kjer s pomočjo krožnih, spiralnih in črpalnih gibov po točno določenem zaporedju vplivamo na limfni obtok ter tako odstranjujemo tekočino in odpadle snovi iz tkiva. Mehanično z nežnimi gibi stimuliramo krčenje limfnih žil in se tem pospešujemo limfni obtok. Metodo sta razvila dr. Emil in Estrid Vodder na francoski rivieri v zgodnji 30. letih prejšnjega stoletja, ko sta po naključju prišla do presenetljivih rezultatov z drenažo vratnih bezgavk pri zdravljenju bolnikov, obolelih za kroničnimi prehladi in infekcijami zgornjih dihalnih poti. Dr. Vodder je svoja dognanja podprl z raziskavami in razvil edinstveno tehniko, ki se jo učimo še danes in jo uspešno uporabljamo.
Primarno vplivamo na limfni sistem, katerega naloga je odstranjevanje večjih molekul (kot so beljakovine, maščobe in mikroorganizmi) iz tkiv in hkrati vplivamo na razstrupljanje telesa. Poleg drenažnega učinka z tehniko limfne drenaže izboljšamo telesno odpornost, delujemo antistresno in protibolečinsko. Limfno drenažo uporabljamo tako v terapevtske namene kot tudi v kozmetiki in preventivi.
TERAPIJA: različne vrste edemov (limfostatični edemi po mastektomiji zaradi odstranitve dojke in podpazdušnih bezgavk, edemi spodnjih udov po operacijah tumorjev na urogenitalnih organih in odstranitvi dimeljskih bezgavk, edemi glave, edemi po poškodbah, edemi kot posledica različnih operativnih posegov,edemi podpornega in vezivnega tkiva), tretiranje opeklin in brazgotin, lokalna kronična vnetja dihal (lokalni rinitis, sinusitis, bronhitis in bronhialna astma), motnje prebavnega trakta (habitualna konstipacija/zaprtje, ulkusni kolitis), dermatološke indikacije (akne, ekcemi, izpadanje las)…
V KOZMETIKi: zdravljenje aknaste in problematične kože, odpravljanje celulita, rosacea, teleangiektaze – razširjene žilice, zabuhlost in podočesni mešički, po lepotnih posegih na obrazu, po presaditvi las…
PREVENTIVA: preventiva proti zatekanju nog, preventiva nosečnostnih strij, za ohranjanje tonusa in elastičnosti kože med hujšanjem, napetost in stres, za splošno regeneracijo organizma…
LIMFEDEM
Limfedem nastane zaradi motenj v delovanju limfnega sistema. Pri tej okvari gre za otekanje največkrat uda kot posledica zadrževanja tekočine bogate z beljakovinami v določenem predelu telesa. Žal se tega stanja ne da odpravit in pozdraviti, lahko pa blažimo njegove posledice in zaviramo njegovo napredovanje. Glede na način nastanka delimo limfedeme na primarne, kjer je vzrok obolenja neznan, ali pa se je edem razvil kot posledica prirojene nepravilnosti v limfatičnem sistemu, ter sekundarne, ki nastanejo kasneje v življenju kot posledica drugih zdravstvenih težav.
Vzroki za nastanek sekundarnega limfedema so številni. Pomembno vlogo tudi tukaj igra razvojna nepravilnost limfnega sistema. Pogosto so med vzroki razna lokalna vnetja(limfangitis, celulitis, vnetje limfnih žlez), benigni in maligni tumorji, obsežne brazgotine, fibrozacija kot posledica rentgenskega obsevanja, metastaze malignih tumorjev,… Še vedno pa se sekundarni limfedem v največji meri pojavlja na zgornjih okončinah pri ženskah po zdravljenju raka na dojki in sicer kot posledica radikalne operacije in pooperativnega rentgenskega obsevanja.
Zapleti nezdravljenja limfedemov so številni (vnetje, fibroza podkožnega tkiva, funkcionalne motnje kot so otekanje okončine, zmanjšana gibljivost, bolečina, spremembe na koži, limfangiosarkom – maligna sprememba mezgovnega sistema po mastektomiji) zato je potrebno tako stanje tkiva obravnavati čim prej in na primeren način.
Zdravljenje limfedema je v prvi vrsti konzervativno, zajema metode, s katerimi izboljšamo in pomagamo delovanju limfnega sistema. Kirurško zdravljenje je indicirano kadar konzervativno zdravljenje ni bilo uspešno, kadar se funkcija prizadete okončine zmanjšuje, videz okončine pa je nesprejemljiv ter v primeru kroničnih ali ponavljajočih vnetij. Namen takega zdravljenja je torej izboljšanje funkcije in izgleda, odstranitev odvečnega limfedematoznega tkiva ter preventiva nadaljnjih infekcij.
Kombinirana fizikalna terapija se je izkazala kot ena učinkovitejših konzervativnim metod tretiranja edemov različnih vzrokov. Zajema ročno limfno drenažo, kompresijsko povijanje okončine in fizioterapevtske vaje. Začetna obravnava limfedema je intenzivna, limfno drenažo se izvaja vsakodnevno v obdobju 2-4 tednov. Posamezna terapija traja med 45 in 60 min. S tehniko odstranjujemo odvečno tekočino in odpadle snovi iz tkiva oz. preusmerjamo limfni tok iz prizadetih področij na zdrava področja, kjer limfno žilje normalno deluje. Pomembno je, da limfno drenažo izvaja usposobljen limfterapevt. Tehniko kompresijskega povijanja okončine se izvaja po opravljeni drenaži za vzdrževanje učinka same limfne drenaže. Za pravilno povijanje uporabljamo kratkoraztezne in dolgoraztezne povoje različnih širin, pomemben pa je predvsem pravilno razporejen pritisk na spodnjeležeče strukture, saj želimo stimulirati limfni, pa tudi venski pretok. V intenzivni fazi dekongestivne terapije ostane okončina povita do naslednje terapije, torej do naslednjega dne. Z vajami vzdržujemo učinke fizikalne terapije. Večkrat dnevno je potrebno otečen ud dvigniti. Učinek lahko dodatno povečamo s sočasnim izometričnim krčenjem mišic. Na ta način aktiviramo pomožne črpalke, ki so v pomoč limfnemu in venskemu sistemu. Po intenzivni fazi zmanjševanja edema je potrebno pridobljeno stanje vzdrževati. To dosežemo z vzdrževalno terapijo limfne drenaže, 1-2 krat tedensko ter ostalimi terapevtskimi postopki: kompresijska oblačila, izometrične vaje, nega kože.
