TERAPEVTSKA MASAŽA
Masaža je ena najbolj naravnih oblik zdravljenja in lajšanja težav. Prvi zapisi o masaži so nastali že okoli 2600 pr.n.š., prav tako je imela masaža pomembno vlogo v stari Indiji, Egiptu, Perziji in na Japonskem. Tudi Hipokrat in Galen sta poudarjala pomen masaže in gibanja. Po letu 1800 lahko govorimo o ''moderni'' masaži, kjer je Ling razvil tehniko, poznano pod imenom švedska masaža, temelje medicinske masaže pa je v Nemčiji postavil dr. Alber Hoffa. Klasična terapevtska masaža je plod ameriške fizioterapevtke Gertrude Beard in sodelavcev.
Masaža je pasivna metoda, kjer s sistematično ročno ali mehanično manipulacijo izboljšamo cirkulacijo krvi, sproščamo mišice, lajšamo bolečino, vzpostavljamo metabolno ravnotežje in dosegamo izboljšanje ostalih fizioloških in psiholoških stanj. V terapevtske namene uporabljamo predvsem švedski tip masaže, ki jo izvaja strokovno usposobljen terapevt. Potrebno je namreč dobro poznavanje anatomije in fiziologije človeškega telesa, podrobno poznavanje funkcionalne anatomije mišic in kosti, zgradbo kože, delovanja krvnega in limfnega obtoka in živčevja, poleg tega pa še prepoznavanje posameznih bolezenskih stanj in njihovih vzrokov. Masaža je v prvi vrsti sprostitvena tehnika, zato ne sme nikoli povzročati bolečin ali celo modric in oteklin. Terapevt glede na bolnikovo stanje in težave izvede masažo z uporabo tudi drugih tehnik iz področja manualne terapije (terapija miofascialnih prožilnih točk, prečna frikcijska masaža, manualno raztezanje).
Terapevtsko masažo uporabljamo za: izboljšanje krvnega in limfnega obtoka, hitrejšo regeneracijo in oksigenacijo tkiv, hitrejše odpravljanje metabolnih produktov, zmanjšanje oteklin, mehčanje zatrdlin in zalepljenih tkiv, boljšo sklepno gibljivost, izboljšanje peristaltike, poživitev delovanja centralnega in perifernega živčnega sistema, zvišanja praga za bolečino, izboljšanje respiratorne funkcije, povečanje tolerance za stres in nenazadnje izboljšanje psihičnega počutja.
